ŹO, GA, CO? ZAPISK TERMINOW
Nižej nalicone terminy stoje teke w śišćanej wersiji Nowego Casnika wótśišćane.
Jolic měniśo, až znajośo wažny abo zajmny termin, kótaryž serbsku zjawnosć zajmujo,
a cośo jen našym cytarjam k wěsći daś, ga pósćelśo jen nam z e-mailom abo faksom
(glej menij „Redakcija“).
Pónjeźele, 22. decembra, zeger 19:00
Chóśebuz/Cottbus
Rejowański dom Łužyca
Pónjeźele, 22. decembra, zeger 19:00 sćo slědny raz lětosa pšosone na reju w „mittendrin“. Tenraz swěśe rejowarje gódownicku a su ako wósebny gósć rejowańskego mejstarja Michael Apel pśepšosyli. Pśinjasćo něco k jěźi a k piśu sobu a snaź gódownu dekoraciju za kšasnu atmosferu. Pśiduce rejowańske zarědowanje buźo akle znowa pónjeźele, 12. januara.
Rucne źěło na serbski
Stwórtk, 18. decembra, zeger 17:00, wótmějo se ta adwentska moderna pśěza. Pśepšosyjomy wšyknych z jich nejlubšymi zaběrami ku blidu na zgromadne serbske rozgrona. Spiwaś tenraz comy zymske a pśedgódowne spiwy. Mejlka za kontakt:
Wósebny koncert na progu lěta
Južo 31. raz organizěrujo Heidemarie Wiesnerec wósebny koncert na progu lěta, kótaryž zwězujo muziku z literaturu. Lětosa pśinosuju komponisty Jan Cyž, Sebastian Elikowski-Winkler, Johannes Kretschmer, John McNabb a PeterWittig swóje kompozicije k temje „Windsbräute, Mittagsfrauen und andere fabelhafte Wesen“. Źilka prezentěrujo baseń „Połdnjo pśi póli“ wó pśezpołdnicy, a teke wót Madleńki Šołćic wuzwólone basni wobogaśiju muziku. Koncert w Serbskem domje wótmějo se pětk, 16. januara, zeger 19:00. Dalšne terminy su w Barlinju: w Schwartzsche Villa, pětk, 9. januara, zeger 20:00.W Lipsku: w domje Schuhmanna, sobotu, 10. januara, zeger 19:00. Sobotu, 17. januara, zeger 19:00 w budyšyńskem Serbskem muzeju a njeźelu, 18. januara, zeger 16:00 we Wórjejskem groźe. Kórtki dostanjośo online pód www.ticketmaster.de/artist/das-besondere-konzert-zur-jahreswende-tickets/1312734?language=de-de#konzerte
Janšojce/Jänschwalde
Baslenje za małych a wjelikich
Serbsko-nimski domowniski muzej Janšojce pśepšosujo wjelikich a małych zajmcow na zgótowanje nowolětkow a filcowanje, a to sobotu, 27. decembra, wót zeger 10:00 do 14:00. Pśizjawjenje jo žycone, pak njejo notne. To płaśi 2,50 euro.
Baslenje ku góźbje
ptaškoweje swajźby
Źiśi mógu se w Serbsko-nimskem domowniskem muzeju južo na wósebnu wašnju na ptaškowu swajźbu pśigótowaś. Sobotu, 10. januara, zeger 11:00 su pšosone, ptaškam šyšku z futrom (Futterzapfen) basliś.
Burg/Bórkowy
Spiwanje gódownych spiwow
Zagronity za serbske nastupnosći w bórkojskem amśe William Janhoefer wutšobnje pśepšosyjo na zgromadne spiwanje gódownych spiwow, pśewóźowane wót Budyšynojc Almut a Esther, a to pětk, 19. decembra, zeger 19:00 w domje Annemarie Schulzoweje (Běłogórjańska droga 17).
Strjažow/Striesow
Gódowne spiwanje pód zwónicu
Spiwne pśijaśele Strjažow pšose na muzikaliske nastajenje na gódowny cas, a to gromaźe ze źiśimi ze źiśownje „Vier Jahreszeiten“ a pozawnowym chorom pód zwónicu. To buźo njeźelu, 21. decembra, zeger 15:00. Na małych gósći caka zawěsće zasej ruprajcht a za wjelikich dajo śopłe wino a grog.
Zły Komorow/ Senftenberg
Pśednosk a diskusija
wó Marje Grólmusec
Pětk, 19. decembra, zeger 9:30 sćo pśepšosone do Wobydlaŕskego doma Serbska cerkwja (Baderstr. 10) na pśednosk a diskusiju wó „Marje Grólmusec (1896–1944): Aktualita jadneje njepśiměrjoneje“. Wó serbskej socialistce, katolce a antifašistce referěruju wuknjece Friedrich-Engelsowego gymnaziuma, Hanka Rjelcyna a dr. Gerd-Rüdiger Hoffmann. Pšosy se wó pśizjawjenje na
Slěpe/Schleife
Adwentske spiwanje
Wšitcy su wutrobnje přeprošeni! Wšykne su wutšobnje pśepšosone na serbske adwentske spiwanje, a to stwórtk, 18. decembra, zeger 17:00 w slěpjańskej farje (Měrowa droga 68). Zastup jo dermo.
„Łužyca“ – serbski magacin
Sobotu, 20.12.2025, zeger 13:10 – 13:40, w rbb telewiziji (w interneśe pód www.rbb-online.de/luzyca)
Tema magacina:
Moderator Christian Matthée se póra na błośańskem cołnje na gódowne wiki na Lědach. Tam pó-zmakajo serbskego gódownego boga, kótaryž žognujo pó wašni janšojskego regiona woglědarjow.
Muzejowa wjas na Lědach njepóbitujo jano atmosferu twórjecu zymsku kulisu, ale zmóžnijo teke casowe drogowanje do serbskego wšednego dnja pjerwjejšnych generacijow. Žedne znankstwa su pśistupne akle na druge póglědnjenje. Kak se pak dokradne póglědanje wupłaśijo, to pokazujo teke woglěd do źěłaŕnicki SorbIT w Slěpem. Tam su kreatiwne wobźělniki wobraźili suknam nowe žywjeńko. Ze suknjecych zbytkow su zasej nastali nowe woblacenja. A to sega wót źiśeceje drastwy až k modernym accessoire. Do gódownego casa słušaju se wě teke bajki a powěsći. Wetom až se na Lědach jawi na pśedstajenje Měškojc Śota (Frau Holle), dožywijoš w sakskem Markkleebergu serbskego guslowarja Krabata we jadnom njewšednem pupkowem graśu.
W złykomorojskej cerkwi Petš a Pawoł stoj wušej głownego hołtarja hyšći jaden dalšny. Pitśku schowany a w jadnom nic tak dobrem stawje. Ale, a dla togo se za njen zajmujomy: To dej drje byś serbski hołtaŕ, dokulaž jo jen zgótował tśasaŕ Abraham za Serbsku cerkwju. Tuchylu wubuźijo wón wjele zajma: pla studentki, kótaraž pišo wó hołtarju masterske źěło, pla starego fararja, kótaryž jo jen wuchował, a pla cerkwineje wósady, kótaraž by jen rada dała restawrěrowaś. Zawinow dosć, aby raz póglědali, co tam we złykomorojskej cerkwi stoj.
We tom mjasecu mamy dalšne wusćełanje w rěźe „Łužyca w rozgronje“. Christian Matthée rozgranja se ze Žylowarjom Wylijom Gusorom. Kóńc mjaseca swěśi wón 91. narodny źeń a dajo doglěd, kak su serbske luźe dožywili Drugu swětowu wójnu a pówójnski cas.
Wusćełanje jo jano w bramborskem rbb kanalu wiźeś.
Die Sendung ist nur im rbb Kanal Brandenburg zu sehen.
Das Magazin „Łužyca“ wird in niedersorbischer Sprache mit deutschen Untertiteln ausgestrahlt.
„Serbske koparje“ graju w Gołkojcach
Južo wjele lět wugótujotej Žarjabnica Sprjewja-Nysa a sportowe zjadnośeństwo Gołkojce 1896 na kóńcu lěta turněr w balokopanju w hali. Na ten lětosny stej pśepšosyłej teke mustwo „Serbske koparje“.
Turněr buźo njeźelu, 28. decembra, wót zeger 18:00 w sportowej hali „Kolkwitz-Center“ na Karl-Liebknechtowej droze. Wobźěliś budu se mjazy drugim take znate mustwa ako Picnjo, Kśišow, Grodk a Strobice.
To buźo wěsće wjelgin zajmny turněr a naše „Serbske koparje“ mógu tam pokazaś, kak derje graju.
