ŹO, GA, CO? ZAPISK TERMINOW

Nižej nalicone terminy stoje teke w śišćanej wersiji Nowego Casnika wótśišćane.
Jolic měniśo, až znajośo wažny abo zajmny termin, kótaryž serbsku zjawnosć zajmujo,
a cośo jen našym cytarjam k wěsći daś, ga pósćelśo jen nam z e-mailom abo faksom
(glej menij „Redakcija“).

Pytaju historiske šuflity ze casa DDR

Z Lubina/Lübben. Muzej Grod Lubina pyta za swóju zběrku za historiskimi šuflitami z casa DDR, ako su byli w zymach na błośańskich tšugach wužywane. Dotychměst ma muzej pśedewšym wjele šuflitow z casa pśed 1945, firma „Remscheid A.G.“ jo producěrowała šuflity z šyrokimi smykacami (Kufen) za Błota.

„To wósebne na našych eksponatach su jich stawizny. Togodla se wjelgin zajmujomy za spomnjeśa, ako luźe z teje zemje z nimi zwězuju“, rozkładujo Marianne Wencelowa (Wenzel), komisariska wjednica lubinskego muzeja. Maśo doma stare šuflity, z drugeje połojce 20. stolěśa, kenž wěcej njetrjebaśo? Cośo snaź spomnjeśa k nim zdźěliś? Muzej by se wjaselił takim daram. Móžośo se na nich wobrośiś z mejlku na abo telefoniski pód 03 546 /1874 78.

Znajośo serbska DJane z Łužyce?

Party we korona-casu? Take jo na gluku móžno nanejmjenjej we seśi! Tak jo se teke Sofia Cyžec, pšawa serbska DJane z Łužyce, ze swójimi póbitowanjami do digitalnego swěta dała. Wóna, ako jo teke cłonk Serbskego sejma, měša sama a jo z „klanki feat. družki“ swóju prědnu produkciju z dalšnymi studentkami a pśijaśelkami wózjawiła. Ako Ida Bux (@ida_bux) jo wóna pušćiła płaty w barlinskich klubach, a pód toś tym mjenim ma teke youtube-channel a soundcloud. Teke na instagramje a facebooku móžoš DJ sets a live sessions jeje kolektiwa streamowaś. Wšykne linki namakajoš na slědujucem boce, źož móžoš teke interview z njeju cytaś: www.sorbisch-na-klar.de/sophia-ziesch-macht-musik-mit-sorbischer-sprache/. Teke how móžoš raz glědaś: film.de/sophia-ziesch/. Sofija Cyžec jo ga teke prědne kšace ako filmaŕka šła a jo gromaźe z Luisu Nawkec pśi 17. Łužyskej pśeglědce w Chóśebuzu 2019 za filmowy projekt „SMY“ głowne myto dostała. W pśiducem wudaśu buźośo cytaś rozgrono z njejuw Casniku.

Hilfe für Kroatien nach schwerem Erdbeben

Am 28. und 29. Dezember 2020 erschütterten zwei Erdbeben der Stärke 5,2 und 6,4 das Zentrum Kroatiens, bei denen sieben Menschen starben und mehr als 20 verletzt worden sind. Mehrere Hundert Häuser wurden dabei zerstört. Zahlreiche Familien wurden zwischen den Feiertagen und im tiefsten Winter obdachlos. Die Region Banija hat stark unter dem Erdbeben gelitten. Weit über 2.000 Gebäude wurden zerstört, in einem der betroffenen Dörfer sind fünf Menschen ums Leben gekommen.

Auf Bitten der FUEN-Mitgliedsorganisation „Serbischer Nationalrat“ schließt sich die FUEN (Föderalistische Union europäischer Volksgruppen), zu deren Mitliedorganisationen auch die Domowina gehört, den europäischen Bemühungen um Hilfsgelder an, um die notleidenden Menschen aus der Region Banija zu unterstützen. Es wird um Spenden gebeten, um den Opfern und ihren Familien humanitäre Unterstützung zukommen zu lassen, vor allem für die Bereitstellung von Unterkünften, Lebensmitteln und Proviant. Spenden können über das unten angeführte Bankkonto entrichtet werden.

IBAN: HR5223600001501530334

Bank Zagreb

Empfänger: Srpskonarodnovijeće, Gajeva 7, Zagreb

Mit dem Vermerk: Für die humanitäre Aktion „Banija ist unsere Heimat“

SWIFT: ZABAHR2X

Die Organisation „Serbischer Nationalrat“ unter ihrem derzeitigen Präsidenden Milorad Pupovac ist auch auf Facebook (@SrpskoNarodnoVijece) und auf Twitter(@SrpskoV) vertreten.

ŁUŽYCA – serbski magacin

Narodne mjeńšyny w Europskej

Nationale Minderheiten in Europa

Tenraz smy woglědali k mjeńšynje w Pólskej: k Tataram. Wóni wjelgin na to glědaju, se pomjeniś ako Pólakow z tatarskimi kórjenjami. Toś te kórjenje su jim wjelgin wažne a wóni pokažu we wjelikich wustajeńcach a wjelickem kulturnem centrumje na tradicije a dopomnjeśa. Nejwažnjejšy rozdźěl k majoriśe pak jo jich nabóžnina. Tatary w Pólskej su muslimy. Jich mošeje wótwenka wuglědaju ako cerkwje, ale nutśi se žywi islam. To zgromadne žywjenje rozdźělnych religijow smy dožywili w Pólskej ako wjelgin respektnje. 600 lět su žywe Tatary w źinsajšnych stronach Pólskeje, Litawskeje a Bełoruskeje. Dosć casa, aby se mógali pśiwucyś jaden ku drugemu.

In diesem Jahr haben wir eine Minderheit in Polen besucht. Sie sind stolz darauf gleichzeitig Polen und Muslime zu sein. Die Tataren, die schon seit 600 Jahren im Nordosten Polens leben, sagen das immer wieder sehr deutlich. Sie kommen gut mit der größtenteils katholischen Mehrheitsbevölkerung aus und geben gern darüber Auskunft, wie das Zusammenleben funktionieren kann.

„Łužyca“ wird in niedersorbischer-wendischer Sprache mit deutschen Untertiteln ausgestrahlt.

Slědujśo nam teke na twitterje!

Slědny tyźeń jo Nowy Casnik załožył account na twitterje. Stakim smy w digitalnem swěśe zastupjony z homepagom, z accountom na facebook, instagram a twitter.

Taki forum z kompaktnymi informacijami jo wažny srědk za Casnik. Móžomy pśez to hyšći wěcej do direktnego kontakta z cytarjami stupiś. Wesrjejź źinsajšneje kopice informacijow dosega jano krotko glědaś na smartfon a naš account – južo maśo nejwažnjejše informacije ze serbskeje Dolneje Łužyce, samo bźez abonementa abo dalšnych kostow.

Za połny program wam raźimy: Skazajśo se domoj, daś jo ako „pšawe“ wudaśe na papjerje ako online-wóteběraś. Tak buźośo spektrum pśiłogow, slězynow a terminow dopołnje póžywaś. Skazański formulaŕ namakajośo na www.nowycasnik.de

Digitalny Jolka-swěźeń w Nuknicy

Z Nuknice/Nucknitz. W Serbach Górneje Łužyce jo tak gronjony „Jolka-swěźeń“ w Nuknicy wjerašk w zymskem casu. Ten swěźeń z jawišćowym programom, rejami, piśami a jězami stej dwa bratša w januarje 1999 w Nuknicy iniciěrowałej a wót togo (z pśetergnjenjami) dalej zarědowałej. Lětosa jo ta mjaztym 15. Jolka na rěźe, ale dla korona-situacije ze z njeju zwisujucymi napšawami njamóžo se swěźeń tenraz z publikumom swěśiś. Město togo buźo wón online ako webinar, tak až teke narske Dolnoserby maju jadnoru móžnosć, tam z dalokosći raz nutś glědaś. Jich tema 2021 jo „Korutanska – z korejtu přez dolinu“. Wóni wutšobnje pšosy Serbow a pśijaśelow Serbow „ze strowym humorom a apetitom“ na toś to digitalne zarědowanje. Program bußzo na městnach a se sobotu, 16. januara, live pśez internet pśenjaso. Link, źož móžośo se pśizjawiś za webinar, namakajośo na jolka-nuknica.de/. Program se zachopijo zeger 19:00 a „zastup“ buźo wót 18:00. Gaž maśo zajm, glejśo ga teke na facebook.com/Jolka.w.Nuknicy.

Wugódanje/Lösung des Rätsels

Wót lěwego na pšawy bok:

3 Lědy, 5 lutki, 6 pěšy, 7 nowej, 10 beton, 13 tele, 14 Rogow, 15 cart

Wót górjejka dołoj:

1 plon, 2 staw, 3 Lipje, 4 Dešno,

8 opera, 9 Ebert, 11 Togo, 12 nowy

 

 

Pśiźo k Wam do domu z postom
abo roznosowaŕ Wam jen pśinjaso

  • nejnowše powěsći wót serbskego žywjenja
  • tšojenja, reportaže, portreje, měnjenja
  • ze serbskich jsow a z města

Nowy Casnik skazaś


połny pśistup za Nowy Casnik online a za e-paper

  • cełe wudaśe k lazowanju online
  • archiw slědnych wudaśow
  • fotografije woglědaś, artikele komentěrowaś

Nowy Casnik online skazaś