Z Města/Chóśebuz. Dolnołužyske towaristwo za stawizny a krajowědu jo musało wótpowěźeś swójo nalětne zejźenje, ako jo dejało byś sobotu, 28. měrca, w Měsćańskem muzeju Chóśebuz. Pó planowanem dnjownem pórěźe by tam na pśikład dr. Alfred Rogan serbske pomniki a lisćinu pomnikow w Bramborskej pśedstajił, dr. Pětš Šurman by pśedst-ajił internetowy portal „Sorabicon“ a dr. Vinzenz Czech by pśedstajił internetowy portal „Brandenburgikon“.

Zjawne pśedstajenje we pśiducem casu móžne njebuźo, weto móžośo sami na te boki póglědaś a tam zawěsće młoge zajmne namakaś. Informěrujśo se na pśikład wó pomnikach wašogo regiona na bokach Bramborskego krajnego amta za wótwardowanje pomnikow a Archeologiskego krajnego amta pód https://bldam-brandenburg.de. Pód „Denkmale“ namakajośo lisćinu pomnikow za wšake regiony.

Digitalny portal „Sorabicon“ (http://www.sorabicon.de) jo póbitowanje Serbskego instituta, ako prezentěrujo wědu wó rěcy, historiji a kulturje Serbow. Pśedstajiju tam teke wuslědki wšakich slěźeńskich projektow. A maśo pśistup k Serbskej bibliografiji.

Pód www.brandenburgikon.net maśo portal, kenž stawizny a kulturu Bramborskeje we formje digitalnego leksikona prezentěrujo. Wšake temy z krajnych stawiznow se how tak rozkładuju, až deje byś za kuždego derje k rozměśu.

Nazymske zejźenje planujo Dolnołužyske towaristwo za stawizny a krajowědu tuchylu 7. oktobra.

Lube lazowaŕki a lazowarje,

pśez toś ten krizowy cas, ako rowno mamy a ako hyšći na njewěstu chylu buźo traś, musymy wšykne pśejś. Kak Wy abo Waša institucija z teju situaciju wobchada(śo)? Něnto, ako zjawne žywjenje we nam znatej formje nejpjerwjej wěcej njedajo, maśo snaź wěcej casa abo teke wětšu wósobinsku pótrjebnosć, aby něco, což Was nutśikownje wósebnje gnujo, zwuraznili. Pisanje móžo ga byś wentil – w casach krize drje śim wěcej.

Gaž se Wam zewšym njoco, tu korona-krizu tematizěrowaś, ga jo to teke derje k rozměśu. Móžośo ga wó wšakem pisaś: Kótara nowa wustajeńca jo lětosa wósebnje mócny zaśišć na Was wugbała? Kótary rědny wulět sćo mógali snaź hyšći krotko pśed tuchylneju situaciju se pśedewześ? Móžośo tež kreatiwnu krotku prozu napisaś a nam póbitowaś. My se wjaselimy na Waše pśinoski. Pśedewšym wóstańśo strowe!

Z Lubina/Lübben. Srjodu tyźeń jo Błośański žeńskecy chor Lubin pśi góźbje swójogo 45-lětnego wobstaśa na Serbskem burskem dwórje w Kamjenej (Steinkirchen) rědny towarišny wjacor pla Błośańskeje Christloweje pśebyś kśěł. Wóni su se wjaselili mjazy drugim na wobźělenje na górkowem seminarje. Ale su musali to bóžko wótpowěźeś dla aktualnych napšawow.

Rowno tam w měsćańskem źěle Kamjena jo se ten chor dnja 18. měrca 1975 załožył. Wót cełego zachopjeńka su słušali teke serbske spiwy k jich repertoire, wóni su dostali pśecej zasej póstarki, aby jen dalej rozšyrili. Jo teke něco wósebnego, až su južo w DDR-skem casu w serbskich drastwach wustupili, na pśikład na festiwalach w Budyšynje.

Dnja 3. awgusta 1990 jo ten chor se zapisał ako za wšykne wužytne (gemeinnützig) towaristwo, a wót togo casa stej głownu zagronitosć we njom pśewzełej Regina Schulcowa a Susann Hermannowa – ta prědna ako pśedsedaŕka towaristwa, ta druga ako wjednica chora. Wónej stej pregowałej wusměrjenje towaristwa na ten part, až lažy pódla spiwanja wjeliki fokus teke na wuchowanjuserbskich drastwow a woplěwanju serbskich nałogow w ramiku jich programow. Rozměju se ako pósłańce, kótarež Błota a serbsku kulturu teke zwenka našogo regiona znate cynje.

Njeźelu, 29. měrca, jo dejał se wótměś nalětny koncert z Błośańskim žeńskecym chorom we woponowem zalu Lubinskego groda. Pilnje su za to zwucowali a probowali, ale koncert wupadnjo dla aktualneje situacije. „Wšake nalětne spiwy smy pśigótowali, nic jano serbske a nimske. Teke něco italskego a israelskego – smy kśěli pokazaś, až teke něco drugego móžomy“, groni pśedsedaŕka Regina Schulcowa. Wóna jo teke na to pokazała, až mimo nalětnego koncerta tež wupadnu proby ze Zjadnośonymi dolnoserbskimi chorami pód wjednistwom Geralda Schöna, ako su dejali byś 4. apryla. Zaplanowane jo było, až tam južo za gódowne kantaty 2021 probuju.

Glědajucy na wše te tuchylne wótpowěźenja a wobgranicowanja jo za cłonki togo žeńskecego chora pak śim wětše wólažcenje, až nanejmjenjej jich tradicionelna kuždolětna chorowa źěłaŕnja jo mógała se wótměś. Wót pětka, 6. měrca, až do njeźele, 8. měrca, jo wjele z nich se na tej źěłaŕni na prozninskem dwórje w Gólinje (Guhlen) blisko Gójackego jazora (Schwielochsee) wobźěliło. „Smy tam pśenocowali, super zažarbowanje měli, lapy smy my wězali a teke źeń žeńskich słušnje swěśili“, groni Regina Schulcowa a wuzwignjo, až su kradu źěkowne, až su toś to rědne gromadne dožywjenje hyšći pśed casom krize póžywaś mógali. Něnto naźejaju se – ako my wšykne – lěpšych casow.

„Die Sorben sind ein österliches Volk“, heißt es in einem der begleitenden Texte dieses Bildbandes. Dies zeigt sich besonders eindrücklich, wenn sich die verschiedenen Osterreiterprozessionen singend und betend in die benachbarte Pfarrgemeinde begeben, um die Frohe Botschaft zu verkünden. Maćij Bulank hat sie mit seiner Kamera begleitet und in berührenden Bildern diesen für die katholischen Sorben so wichtigen Brauch in allen Einzelheiten festgehalten.

ISBN 978-3-7420-2590-6

1. Auflage 2020, 116 Seiten

Farbfotografien, Hardcover

Sprache: deutsch, obersorbisch

Preis: 19,90 €

www.domowina-verlag.de