ŹO, GA, CO? ZAPISK TERMINOW
Nižej nalicone terminy stoje teke w śišćanej wersiji Nowego Casnika wótśišćane.
Jolic měniśo, až znajośo wažny abo zajmny termin, kótaryž serbsku zjawnosć zajmujo,
a cośo jen našym cytarjam k wěsći daś, ga pósćelśo jen nam z e-mailom abo faksom
(glej menij „Redakcija“).
Terminy (21.10.21)
Chóśebuz/Cottbus
„Lasnosćiwa liška“ pśiźo do Konserwatoriuma
Serbski ludowy ansambel pśiźo z interaktiwneju bajku „Lasnosćiwa liška“/„Das listige Füchslein“ do chóśebuskego Konserwatoriuma, a to sobotu, 30. oktobra, zeger 11:00. Tšojeńko bazěrujo na serbskima bajkoma „Wjelkowa a lišcyna wójna“ a „Bity njebitego njaso“ a wulicujo wót liški, kenž ma z drugimi zwěrjetami wjele dyrdakojstwow zmejstrowaś.
Pśi muzikaliskem graśu njebudu źiśi jano pśisłucharje, ale mógu pśez zgromadne spiwanje a z Orffskimi instrumentami teke sobu statkowaś. Kórty w pśedpśedani dostanjośo w „Lodce“. Dalšne informacije na www.ansambl.de.
Kurs serbšćiny
za sobuźěłaśerjow cerkwje
Pó dlejšem casu póbitujo Šula za Dolnoserbsku rěc a kulturu zasej kurs serbšćiny, kenž se fokusěrujo na słowoskład a rěcne wobroty za namšu. Dr. Christiana Piniekowa wjeźo ten kurs, kenž se zachopijo w rěcnej šuli wałtoru, 26. oktobra, zeger 17:00 a źo do zeger 19:15.
„Mólowaś ako slěd žywjenja – Malen als Lebensspur“
Stwórtk, 4. nowembra, buźo nowa wustajeńca w Serbskem domje. Pód nadpismom „Mólowaś ako slěd žywjenja – Malen als Lebensspur“ pokazujo wuměłcowka Ute Grunerowa (roźona 1968) z Gołbina mjazy drugim grafiske źěła, źěła abstraktnego mólaŕstwa, teke eksperimenty z drjewom, tucnakom (Speckstein) a z metalami. Oficialne wótwórjenje wustajeńce z rozgronom z wuměłcowku dej byś stwórtk, 25. nowembra, wót zeger 19:00 do zeger 20:30. Maśo dermotny zastup, ale pšosym pśizjawśo se – pak z mejlku na , pak telefoniski pód numerom 0355/ 485 76 468.
„Sagen-Spiegelungen“: Lesung im Wendischen Museum
Am Donnerstag, den 4. November, lädt das Wendische Museum Cottbus, in Kooperation mit der Bibliotek Sandow e.V., zu einer Lesung mit dem Autorenpaar Rolf Radochla und Dr. Edeltraut Radochla, um 15:00 Uhr im Wendischen Museum. Gelesen werden Texte aus den Büchern der Editionen der Reihe „Niederlausitz – Dolna Łužyca – Sagen- powěsći“, die 2018, 2019 und 2021 erschienen sind: über den Teufel (cart), die Mittagsfrau (pśezpołdnica), die Lutki und den Drachen (Plon). Die Bücher können an diesem Tag erworben werden. Der Eintritt ist frei, es wird um eine Kulturspende gebeten. Es gelten die aktuellen Corona-Pandemie-Maßnahmen.
Schadowanka 2021 –
Safe the date!
Zarědowanja w slědnej nazymje su wupadnuli – lětosa pak dej dolnoserbska Schadowanka se wótměś! A to sobotu, 27. nowembra, wót zeger 18:00 we wěcejzaměrowem twarjenju Dolnoserbskego gymnaziuma. Mjazy programowymi dypkami buźo na pśikład wustup młodeje górnoserbskeje kupki „Brankatschki“. Zastaranje z jězami a piśami buźo zawěsćona.
Bórkowy/Burg
Źeń wótwórjonych źuri w bibliotece „Mina Witkojc“
Pětk, 22. oktobra, pšosy Błośańska biblioteka „Mina Witkojc“ w Bórkowach na źeń wótwórjonych źuri – ku góźbje dnja bibliotekow, kenž buźo njeźelu. Wót zeger 13:00 do 18:00 wócynijo Błośańska biblioteka swóje źurja, aby prezentěrowała swóje tradicionelne a swóje nowše póbitowanja. Wótpołdnjo w bibliotece buźo wugótowane z akcijami k sobugótowanju, z cytanjami za źiśi a dorosćonych, teke z muziku. Pśewjedu mimo togo wjeźenja pó bibliotece, wótpowědujuce starstwowym kupkam, a pokažu, kak funkcioněrujo „Onleihe“. Pótom se zachopijo zeger 19:00 hyšći wósebny wjacorny program: Reinhard Stöckel buźo cytaś ze swójogo romana „Kupfersonne“. Tomu dajo Andreas Behringer na gitarje muzikaliski ramik.
Rowne/Rohne
Swěśe 18. kjarmušu
na Njepilic dwórje
Njeźelu, 24. oktobra, swěśe wót zeger 15:00 swóju 18. kjarmušu na Njepilic dwórje. Woglědarjow docakajo pisany program.
Budyšyn/Bautzen
Schadźowanka buźo
zasej w „Krónje“
Lětosna Schadźowanka našych górnoserbskich bratšow a sotšow buźo lětosa teke zasej w „prezencu“, ga zasej w budyšyńskej „Krónje“ (Stadthalle Krone). Jich termin jo sobota, 20. nowember. Program se zachopijo zeger 19:30.
Pytaju hyšći referentow
Za drugu digitalizacisku konferencu, kenž buźo dnja 4. decembra kompletnje online, pyta Załožba za serbski lud zajmcow, kótarež kśě se ako referenty z 15 minutowym pśednoskom wobźěliś. Gaž maśo zajmnu temu pótrjefjecy dalejwuwiśe serbskeje rěcy w digitalnych medijach a cośo ju zjawnosći pśed-stajiś, procujśo se wó wobźělenje až do 24. oktobra 2021 z mejlku a krotkim wopisanim Wašogo pśednoska na .
Gedichte aus der Anthologie „Weltbetrachter“ wurden vertont
Sachsen/Sakska. Herausgegeben von Róža Domašcyna, Axel Helbig und dem Sächsischen Literaturrat, erschien 2020 beim Leipziger Verlag Poetenladen die sächsische Anthologie „Weltbetrachter“, in der auch Gedichte sorbischer Autorinnen und Autoren vertreten sind. Nun bekommt das lyrische Buchprojekt eine musikalische Ergänzung. Der MusikProjektSachsen e.V. und der Sächsischer Literaturrat e.V. haben die Komponisten Carsten Hennig, Christian FP Kram, Giorgos Kyriakakis und Steffen Reinhold eingeladen, einige Gedichte aus der Anthologie zu vertonen und gemeinsam mit dem Dichter beziehungsweise der Dichterin sowie mit dem Ensemble El Perro Andaluz zu präsentieren.
Stattfinden soll dies auf der Veranstaltung „Falls die Winde günstig sind“ – neue Musik und zwar: zunächst am Freitag, dem 5. November um 19:30 Uhr, in der Stadtbibliothek Leipzig, Wilhelm-Leuschner-Platz 10-11 (Karten zu 6 Euro, ermäßigt 5 Euro), und ein zweites Mal am Samstag, den 6. November um 17:30 Uhr, in der Zentralbibliothek Dresden, Schloßstraße 2 (Eintritt ist frei). Präsentiert wird hier unter anderem auch das musikalisch ausgestaltete Gedicht „Kompositur in L-Dur“ von Lenka, vertont von Christian FP Kram. Zur Anmeldung zu den Veranstaltungen und zur Kartenreservierung wenden Sie sich bitte an folgende E-Mail-Adresse: .
Pśednosk wó šćiśe klimy
Z Města/Cottbus. Pětk, 22. oktobra, buźo w Šuli za dolnoserbsku rěc a kulturu pśestarcony pśednosk dr. Hartmuta Leipnera k temje klimowego šćita a k nowym datam energetiskego wuwiśa w pśibytnosći – zeger 15:00.
Strukturna změna ma cyniś z tym, až musymy našu wašnju produkcije energije radikalnje pśe-twóriś. Na take pšašanja dejmy wótegroniś: Cogodla njejsu doněntejšne metody pśigódne za pśichod? Co ga groni šćit klimy? Wó co se waźe politikarje, wědomnostniki a zaprěwarje pśeměnjenja klimy? Kake techniske móžnosći scełego mamy?
W pśednosku co fyzikaŕ dr. Leipner, kenž wuslěźujo na uniwersiśe Halle–Wytpark nowe materialije, pokazaś na technologiske wuwijanja a jich towarišnostne wustatkowanja. Pśednosk jo w dolnoserbskej rěcy.
Daś zajmce se pśizjawiju pód numerom 0355-792-829.
Serbska namša w Baršću
Z Baršća/Forst. Prědny raz swěśe njeźelu, 31. oktobra, w Baršću serbsku namšu. W cerkwi swětego Mikławša se zachopijo jadnorěcnje serbska namša zeger 10:00, a buźo z Bóžym blidom. Pó namšy jo teke kafejpiśe.
