ŹO, GA, CO? ZAPISK TERMINOW

Nižej nalicone terminy stoje teke w śišćanej wersiji Nowego Casnika wótśišćane.
Jolic měniśo, až znajośo wažny abo zajmny termin, kótaryž serbsku zjawnosć zajmujo,
a cośo jen našym cytarjam k wěsći daś, ga pósćelśo jen nam z e-mailom abo faksom
(glej menij „Redakcija“).

Wutwariju se digitalnje a pytaju nejpilnjejšu cytajucu myšku

Z Bórkow/Burg. Błośańska biblioteka „Mina Witkojc“ we Bórkowach stoj teke w casu lockdowna k dispoziciji – móžośo medije we wótwórjeńskich casach telefoniski skazaś (pód numerom 035 603 5 49) a termin za wótewześe dojadnaś, a namakajośo tu biblioteku teke we interneśe. Platformu za online-rešeršu medijow bitujo „Web-Opac“, źož móžośo wužywaŕski konto zastojaś, cas wupóžycenja pódlejšyś abo knigły skazaś. Dokradnjej informěrujśo se pód www.amt-burg-spreewald.de/kultur-und-freizeit/spreewaldbibliothek-mina-witkojc.

W ramiku spěchowańskego programa „WissensWandel. Digitalprogramm für Bibliotheken und Archive“ jo se pśizwóliło bibliotece „Mina Witkojc“ pódpěra wót wěcej ako 26.000 euro za wutwaŕ digitalnych medijow. Toś te srědki kśě wužywaś za wšake napšawy we wobłuku digitalizacije. Mjazy drugim se wuźěłajo swójska homepage biblioteki (www.spreewald-bibliothek.de), źož tek pśistup na wužywaŕski konto dej byś dany. Wušej togo kśě medijowu kompetencu źiśi a młodostnych spěchowaś a jim pśistup na digitalne wuknjeńske programy zmóžniś. Mimo digitalnego wuwiśa maju tek prědk, cytańske a wuknjeńske rožki w bibliotece zarědowaś, tak tam za spódobny pśebytk se staraś. Cytanje ako take juž wjelgin spódobne a rozwjaselece jo – to kśě se wě tak abo znak wuzwignuś a zajm za to spěchowaś z tym, až mytuju tu „nejpilnjejšu cytajucu myšku lěta 2021“. Budu mytowaś w dwěma kategorijoma: mjazy źiśimi wót šesć do 16 lět a mjazy dorosćonymi wót 17 lět. Lěc knigły wupóžycyś abo graśa abo „tonies“ – jano pilne wužywanje biblioteki jo notne. Na kóńcu lěta budu glědajucy na wužywaŕsku statistiku nejpilnjejšej cytajucej myšce zwěsćiś a z pśechwatanku mytowaś.

„Łužyca“ – serbski magacin

17.04.2021, zeger 13:30 do 14:00

„Łužyca“ pyta za starymi serbskimi dwórskimi mjenjami w Strjažowje. Auf Spurensuche nach alten wendischen Hofnamen in Striesow

Moderator Christian Matthée woglěda w aprylskem wudaśu magacina k někotarym strjažojskim dwóram. Strjažowarje su pśewzeli ideju susedneje jsy Dešno: Su wušej 50 dwóram slědk dali spócetne serbske pomjenjenja a to we formje toflickow z mjenjami. Hyšći pśed stolěśami jo było z nałogom, až su měli dwóry na jsach serbske pomjenjenja. Mimo togo se dopšašujomy, kak móžo Bramborska lěpjej pódpěrowaś serbske rěcne wukubłanje wótkubłaŕkow a wótkubłarjow.

Dalšne temy magacina su wustatkowanja korona-pandemije na situaciju wuměłcow a namakanki starych pjenjez, kótarež pśinjasu historikarjam nowu wědu wó wikowańskich drogach Słowjanow pśed wušej 1.000 lět. A nic naslědku pśedstajijomy serbske online-póbitowanja rbb, mjazy drugim nowu app „rbb serbski“. Wusćełanje jo jano w bramborskem rbb-kanalu wiźeś.

Pytaju za kulturnym derbstwom

Z Pódstupima/Potsdam. Bramborgarje mógu se zasej procowaś wó pśiwześe formy žyweje kultury do zapiska imaterielnego kulturnego derbstwa Nimskeje. Manja Schülowa, krajna kultusowa ministaŕka, jo to 6. apryla pśipowěźeła.

Až do 30. nowembra mógu luźe w cełej Nimskej naraźiś žywu tradiciju ze swójogo kraja, ako na pśikład nałogi, rucnikaŕstwo abo muziku. Mjazy 126 formami kultury w nimskem zapisku dajo južo styri z Bramborskeje, mjazy drugim swěźenja a nałogi łužyskich Serbow.

Procowanje se rědujo pśez digitalny formular a dalšne dokumenty, kótarež namakajośo na webboce Nimskeje UNESCO-komisije (DUK), pód www.unesco.de/kultur-und-natur/immaterielles-kulturerbe/immaterielles-kulturerbe-deutschland/bewerbungen-2021

Wupołnjone dokumenty musyśo wótpósłaś do bramborskego Ministaŕstwa za wědomnosć, slěźenje a kulturu (MWFK). W nalěśu 2022 deje se pón rozsuźiś te nowe pśiwześa. Za dalšne pšašanja móžośo se wobrośiś na MWFK a zagronitu Katrin Seitzowu pśez .

Źasete pósmjertniny Herberta Nowaka

Skóro njamóžomy wěriś, až naš nan, Herbert Nowak, jo južo źaseś lět njabogi. Ten cas pśemalsnje leśi. Za te lube spomnjeśa comy se wutšobnje wuźěkowaś. Ako prědne pla Janki Pěčkojc dé Levano za lube spominanje w Pratyji 2021, pla serbskego programa rbb za wobspomnjeśe a se wě pla Horsta Adama za wjelgin rědny a zajmny artikel w Nowem Casniku.

Wósebny źěk słuša teke Spěchowańskemu towaristwoju za serbsku rěc w cerkwi z.t., ako jo połožyło serbski strus na row našogo nana. To wšo jo nas wjelgin gnuło. Wutšobny źěk!

Wustajeńca w Jemjelnicy

Z Jemjelnice/Jamlitz. „Dwórnišćo w Jemjelnicy wót jogo nastaśa do pśibytnosći“ – tak se groni nowej wustajeńcy w Domje Justusa Delbrücka (Akademija za sobupóstajenje Dwórnišćo Jemjelnica) w tej jsy pla Luboraza. Oficialne wótwórjenje jo dejało byś njeźelu, 18. apryla. Dla aktualneje situacije musy termin wupadnuś. Jo pak weto móžno, se tu wustajeńcu woglědaś. Do togo ma se termin wucyniś, zwóńśo za to na slědujucy numer: 0336 71 500 000. Dejśo tam nagubk na se měś, a dla aktualnych póstajenjow njesmějo wěcej ako pěś luźi rownocasnje do teje wustajeńce. Až do 15. oktobra, pśecej wót srjody do pětka wót zeger 10:00 do zeger 15:00, dej wóna byś pśistupna.

We Jiři Karasekovej galeriji dajo teke serbske wuměłstwo – teke Fryco Latk jo pódla

Z Pragi/Prag. Ku góźbje lětosneju dweju jubilejowu zběrarja wuměłstwa Jiřija Karaseka ze Lvovic (24. januar 1871 – 5. měrc 1951) – wót 150 lět jogo narodninow a wót smjerśi 70 lět – jo „Památník národního písemnictví“ („Pomnik narodnego pismojstwa“) w Praze prědny źěl jogo galerije wirtuelnje zjawnosći pśistupniło. „Pśedstajijomy reprezentatiwny wuběrk, kótaryž wopśimjejo 300 źělow wótpowědujucego charaktera jogo zběrki. Kšac pó kšacu buźomy online-zběrku wupołniś. Wóna buźo w pśichoźe tak pśedstajona, kaž jo Karasek ju pśed sto lětami w Tyršovym domje prezentěrował“, groni Zdeněk Freisleben, wjednik Památník národního písemnictví.

Samostatna galerija Jiřija Karaseka ze Lvovic wopśimjejo dogromady wušej 50.000 wuměłskich źěłow, kótarež jo literat a iniciator casopisa „Moderna revue“ na 16 lět swojogo zběraŕskego statkowanja gromadu wjadł. Zběrka jo njepśirownujobna, a to dla togo, až njewopśimjejo jano źěła českego twórjecego wuměłstwa, ale teke mjazynarodne, a až póchadaju eksponaty ze srjejźowěka až do prědneje połojce 20. stolěta. W zachadnosći jo Památník národního písemnictví prezentěrował jadnotliwe źěle galerije, na pśikład špańsku a italsku grafiku abo kolekciju pólskego wuměłstwa. Mimo togo jo se swětowa grafika abo wuznamne awtory pśedstajili w zwisku českego symbolizma a dekadence.

Karásek ze Lvovic jo pśiwisnik impresionistiskeje kritiki a słuša k wažnym literarnym kritikarjam scełego. Jo pak teke sam pisał romany („Gotická duše“, „Romány tří mágů“) a basni („Sodoma“, „Sexus necans“, „Posledni vinobrani“) w stilu neoklasicisma, symbolisma a dekadence. W běgu swójogo žywjenja jo Jiřija Karaseka ze Lvovic mimo słowjańskego wuměłstwa (40.000 źěłow) teke wobšyrnu priwatnu knigłownju (48.000 zwězkow) nagromaźił.

Zwjaselece jo, do toś teje wobšyrneje wuměłskeje zběrki wuznamnych swětoznatych wuměłskich mólarjow a jich twóŕbow słušaju teke twóŕby tśoch serbskich wuměłcow a mólarjow. A to su drjeworězba Měrćina Nowaka „Převoznik“, pla nas znata ako „W Błotach“ (1925), kótaraž jo teke we wudaśu postoweje kórty wiźeś była. Dotychměst njeznatej stej dwa akwarele Fryca Latki „Ves v Blatech“ (Wjas w Błotach, 1932) a „Stromy na hrazi“ (Bomy pśi nasypje, 1933). A stwórty wobraz jo wót Hanki Krawcec akwarel w mócnych barwach „Lužickosrbska rodina na navštěvě v Budyšině“ (1950) – slěpjańska familija z góleśima na woglěźe w Budyšynje pśed Stareju wódaŕnju a Michałskeju cerkwju.

Za pśistup k wirtuelnej zběrce glědajśo how: https://karasek.pamatniknarodnihopisemnictvi.cz/katalog#/. Powšykny pśeglěd bitujo „ProMuS – Registr sbírek výtvarného umění – společný projekt Rady galerií ČR a CITeM
Elektronický katalog sbírek výtvarného umění“.

Wótstarcenje 12. wuběźowanja młodych muzikowych talentow

Z Budyšyna/Bautzen. Teke lětosa njamóžo serbske muzikowe wuběźowanje „Młoda serbska hudźba – Młoda serbska muzika – Junge sorbische Musik“ dla aktualnych wuwiśow w korona-pandemiji se ako planowane wótměwaś. Zasej musy se termin wótstarcyś. Wuběźowanje se wótmějo pó wšom zdaśu 7. a 8. maja 2022 w Budyšynje a Chóśebuzu. Za dopšašanja wó wuběźowanju a k pśizjawjenju stojtej Christina Knoblochowa w Budyšynje (03591 358 110) a Jana Krygarjowa w Chóśebuzu (0355 4857 6477) k dispoziciji. Online-biblioteka z eksemplarami k woglědanju za móžny notowy material namakajośo na internetowem boce Serbskego ludowego ansambla w kategoriji „Dorostowe studijo“.

Wuběrk terminow Domowiny

How namakajośo wuběrk pśiducych terminow Domowiny a takich, źož Domowina buźo pódla:

Srjodu, 21. apryla, zeger 9:30: Digitalne pósejźenje zastojnskego wjednistwa Domowiny.

Srjodu, 21. apryla, zeger 13.30: Widejowa konferenca Rady za nastupnosći Serbow Bramborskeje a Domowiny z ministaŕku za kubłanje Brittu Ernstoweju k dalšnemu póstupowanju nastupajucy „Sorben-Wenden-Schulverordnung“.

Srjodu, 21. apryla, zeger 16:00: Widejowa konferenca mjeńšynoweje rady z kandidatami SSW za wólby do zwězkowego sejma.

Stwórtk, 22. apryla, zeger 9:30: Pśedsedaŕ Domowiny Dawid Statnik se wobźělujo na digitalnem wuraźowanju kupki „zakładne pšawa a pšawnisku statnosć“ Europskego góspodaŕskego a socialnego wuběrka.

Stwórtk, 22. apryla, zeger 17:00: Digitalne pósejźenje prezidiuma Domowiny.

Sobotu, 24. apryla, zeger 14:00: Głowna zgromaźina Maćicy Serbskeje (nejskerjej) w Serbskem muzeju w Budyšynje.

Wałtoru, 27. apryla, zeger 13:30: Livestream-pósejźenje Rady za nastupnosći Serbow w Bramborskej.

Stwórtk, 29. apryla, zeger 12:00: W Serbskem domje w Budyšynje buźo se rozgranjaś pśedsedaŕ Domowiny, Dawid Statnik, z Marcom Wanderwitzom (CDU), parlamentariskim statnym sekretarjom w zwězkowem ministaŕstwje za góspodaŕstwo a energiju, zagronitym zwězkowego kněžaŕstwa za nowe zwězkowe kraje, wó Serbach a změnje struktury. Grono buźo wó źiwanju serbskich zajmow w ramiku kazni wó zmócnjenju strukturow.

Stwórtk, 29. apryla, zeger 14:30: Zmakanje ze wótpósłaneju Lěwice w Sakskem krajnem sejmje, Antoniu Měrčinkoweju, ako pśinosk wó Serbach a změnje strukturow za jeje podcast.

Stwórtk, 29. apryla., zeger 16:30: Digitalne pósejźenje Serbskeje rady Sakskeje.

Pśiduce digitalne Serbske blido

Franciska Albertowa zasej pśepšosyjo wšych, ako raźi serbuju na dolnoserbsku, na Serbske blido w digitalnem rumje, a to njeźelu, 18. apryla, wót zeger 20:00. Temowe śěžyšćo buźo tenraz serbska jěza. Chto znajo kótare serbske jěze a recepty? Co słoźi derje, co słoźi lěpjej? Chtož ma lušt, se na rozgronje wobźěliś, daś pśistupijo tej runźe w pšawem casu pśez pšawu internetoweju adresu: https:///meet.studiumdigitale.uni-frankfurt.de/SerbskaKjarcma.

2022 zasej se Olympiada serbskeje rěcy njewótmějo

Situacija w zwisku z korona-pandemiju jo nadalej njewěsta. Tak su wótgronili Olympiadu serbskeje rěcy, kótaraž jo była za apryl planowana. Južo łoni jo to wuběźowanje, kenž Serbske šulske towaristwo zarědujo, wupadnuło pandemije dla.

Projekt „Łužyca klincy!“ spěchujo lokalnu muziku

Z Rheinsberga. Muzikowa akademija Rheinsberg jo w měrcu pśizjawiła projekt „Łužyca klincy! – Mócniś amatersku muziku we Łužycy“. Projekt se měri na amaterske ansamble regiona a mjazy drugim jo picański amt južo wabił za njen na swójom webboce. Ako zachopjeńk jo zagronity Uwe Lockner planował pěś workshopow, kótarež se online zarěduju. Až do 18. apryla móžośo se pśizjawiś za prědny kurs „Powšykna wužytnosć za muzikowe ansamble“. Dalšne informacije namakajośo na webboce www.musikakademie-rheinsberg.de pód tamnym dypkom „Amateurmusik“.

 

 
  • Zustellung der Wochenzeitung durch einen Zusteller oder durch die Post
  • Unsere Zeitung ist ein Muss für jeden, der sich für die Sprache, Kultur und den Alltag des autochthonen slawischen Volkes interessiert.
  • für 24,00 € jährlich

Zeitung bestellen

  • voller Zugang zu Nowy Casnik online und zum E-Paper
  • zusätzliche Funktionen (Archiv, Kommentieren, Bewerten, als PDF speichern)
  • für 13,20 € jährlich (für Abonnenten der gedruckten Ausgabe nur 7,80 €)

Zugang bestellen