Z Budyšyna/Bautzen. Dwě sroce, jadna žeńska a jadna njebinarna (to groni daniž žeńska, daniž muski) buźotej se witśe braś. No pón, to musy pšawje swěśone wordowaś! Źinsa jo pśiswajźba a kradu wjele ptaškow jo pśišło. Realita? Ně, ale jadno njetypiske lajske teatrowe graśe, ako jo se wótměło sobotu, 24. januara, we městnosćach TiK – Treff im Keller w Budyšynje. Tak ako łoni w Chóśebuzu, tak jo teke lětosa Kolektiw Wakuum organizěrował zmakanje za kwěrne serbske luźe. Ale nic jano: „Kuždy jo witany, ako se za te temy interesěrujo a co dolabowaś jaden rědny wjacor“, groni Tamko Hägler, jadna wót organizěrujucych paršonow. Mjenjej ako łoni, lětosa jo jano někak 60 luźi pśišło. We prědkstajenju su grali zwětšego cłonki Kolektiwa Wakuum. Wšykne dialogi su byli ceło we serbskima rěcoma. We kuždej scenje jo jaden ptašk dolnoserbski powědał, a ten drugi górnoserbski. Na sćěnje su byli nimske pódtitule wiźenjeju. Póbratš jo se starał wó kuždego gósća. We jadnej scenje se póznajotej dolnoserbska kněni Rybacka a górnoserbski kněz Šytawa.