Su wandrowali pó pódzajtšnej Dolnej Łužycy

Von Stefanie Krawcojc Donnerstag, 15. Oktober 2020
Serbske wandrarje pśed radnicu w Žarowje, pó póstajenjach z nagubkom.

Ze Žarowa/Sorau. Slědny kóńc tyźenja jo serbska gjarstka z Města a z Barlinja wandrowała pó Łužycy. Gregor Wieczorek jo tu turu zasej organizěrował. Cera jo tych sedymjoch luźi wjadła pó granicy pjerwjejšnego trjebulskego a pśibuskego kněstwa (to slědne jo słušało wót srjejźowěka k žagańskemu wjerchojstwu a z tym do Šlazyńskeje).

Zachopili su pětk w Mužakowje, a ducy subyli do směra Żarki Wielkie (Wjelike Žarki). Wjas jo nejdalej pódpołdnjo lažeca wjas trjebulskego kněstwa a tudy jo serbska rěc se nejdlej zeźaržała, někak do 1830tych lět. Tam su se wandrarje zmakali z regionalnym historikarjom Piotrom Haraczom, ako jo wucabnik za historiju z Trjebul na kjarchob, nimski źěł jo derje zeźaržany, wjele kamjenjow a toflow jo se wuchowało. Tam serbske familjowe mjenja dominěruju: Krautz, Rumplasch, Robisch, Jeserke. Za jsu stoj ruina kněžkojskego grodka ze 14. stolěśa. Ten kněžk jo slědkoju se žywił ako rubjažnik a wordował naslědku z mócu wót wójakow žagańskego wjercha póbity. W Žarkach jo była až do lěta 1810 serbska liturgija wót fararja Fechnera, ta fara stoj až do źinsajšnego.

(0 )
Bitte anmelden, um einen Kommentar zu posten
 
  • Zustellung der Wochenzeitung durch einen Zusteller oder durch die Post
  • Unsere Zeitung ist ein Muss für jeden, der sich für die Sprache, Kultur und den Alltag des autochthonen slawischen Volkes interessiert.
  • für 24,00 € jährlich

Zeitung bestellen

  • voller Zugang zu Nowy Casnik online und zum E-Paper
  • zusätzliche Funktionen (Archiv, Kommentieren, Bewerten, als PDF speichern)
  • für 13,20 € jährlich (für Abonnenten der gedruckten Ausgabe nur 7,80 €)

Zugang bestellen